Posts | Comments | Email

Prekinitev pogodbe o zaposlitvi

Prekinitev pogodbe o zaposlitvi se lahko zgodi le, če za to obstaja utemeljen razlog. To je zahteva, ki jo postavlja Zakon o delovnih razmerjih v drugem odstavku 81. člena. Med utemeljene razloge pa zakon uvršča tudi poslovni razlog, kateri pa mora biti s strani delodajalca dokazan. V nadaljevanju zakon postavlja namreč zahtevo, da mora biti odpovedni razlog po naravi takšen, da onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja, sklenjenega v obliki pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas med delavcem in delodajalcem. To z drugimi besedami pomeni, da delodajalec prekinitev pogodbe o zaposlitvi, v tem primeru iz poslovnega razloga izreče le v skrajnem primeru. To je takrat, ko ne obstaja več nobena možnost, da se bi temu izognil ter na ta način ohranil delovno razmerje. Ni dovolj zgolj navedba, da se pogodba o zaposlitvi odpoveduje iz poslovnega razloga, temveč mora delodajalec poslovni razlog tudi opredeliti, da bi lahko šteli prekinitev pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za zakonito. Velikokrat se zgodi, da delodajalec svojega zaposlenega odpusti brez vsakršnega utemeljenega razloga, še več, veliko je takšnih primerov, ko delodajalec načrtno išče razloge, ki bi lahko upravičili njegovo dejanje. Prekinitev pogodbe o zaposlitvi je lahko s strani delodajalca, lahko pa pride tudi s strani zaposlenega. Lahko je redna odpoved delovnega razmerja, kar pomeni, da delovno razmerje preneha veljati s tistim dnem, ko se konča odpovedni rok, pri izredni prekinitvi pogodbe o zaposlitvi pa se odpoved zgodi brez odpovednega roka, kar pomeni takoj, ko zaposlen prejme prekinitev pogodbe o zaposlitvi. V Zakonu o delovnih razmerjih je sicer zapisano, da mora delodajalec v primeru redne odpovedi iz poslovnega razloga o tem svojega zaposlenega pisno obvestiti, kar v praksi pomeni, da ga mora pripraviti na neizogibno dejstvo. Prekinitev pogodbe o zaposlitvi se lahko torej zgodi iz različnih razlogov, a prav vsak med njimi je sila neprijeten.

Leave a Reply