Prekinitev pogodbe o zaposlitvi, zaključek delovnega razmerja
Prekinitev pogodbe o zaposlitvi je prekinjeno delovno razmerje .
V osnovi prekinitev pogodbe o zaposlitvi pomeni prekinjeno poslovno sodelovanje . Dinamičen sodoben čas zahteva, da se prekinitev sodelovanja jemlje profesionalno ter odgovorno. Načeloma je vsak delodajalec zainteresiran, da ohranja delovno razmerje. Vendar v dinamičnem dogajanju na trgu to velikokrat žal ni vedno mogoče. Delodajalec lahko zaide v številne težave, ki niso nujno njegova krivda. Zmanjša se povpraševanje po njegovih izdelkih, zaide v plačilne težave, proizvodnja prinaša prevelike stroške oziroma večje od predvidenih, možnih je še cela vrsta drugih razlogov za prekinitev pogodbe o zaposlitvi. Delavec danes prav tako dela v zelo dinamičnem okolju, spremembe v njem so del vsakdanjika. Zanj je prekinitev pogodbe o zaposlitvi lahko želja bo boljšem delovnem mestu v številnih lastnostih. Išče lahko delovno mesto bližje domu, delovno mesto, ki mu nudi boljši urnik, delovno mesto, katero mu nudi več motivacije in hitrejše napredovanje ter na splošno išče boljše delovno mesto od tistega, ki ga odpoveduje sam ali ga odpoveduje njegov delodajalec. V naprednih delovnih okoljih je prekinitev pogodbe o zaposlitvi preko svojih značilnosti odraz razvitosti družbe. Bolj kot je mogoče opraviti odpoved na sodobnemu času primeren način, bolj razvita je družba. Razume se, da odpoved pomeni zgolj konec nekega obdobja. Pred vrati pa se hkrati ponuja tudi množica novih priložnosti. Odpovedati je pogodbo o zaposlitvi mogoče z rednim odpovednim rokom ali brez odpovednega roka. V prvem primeru govorimo o redni odpovedi, v drugem pa govorimo o izredni odpovedi. Izredna prekinitev pogodbe o zaposlitvi mora biti odpovedana v celoti, odpoved mora biti izražena v pisni oblike. Delavec lahko izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poda v primerih oziroma iz razlogov, določenih z zakonom. Neveljavna je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, podana zaradi grožnje ali prevare s strani delodajalca ali v zmoti delavca. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti vročena pogodbeni strani, ki se ji pogodba odpoveduje. Za vročanje izredne odpovedi obstajajo trije načini. S priporočeno pošiljko s povratnico, z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, praviloma pa osebno v prostorih delodajalca. Objava na oglasnem mestu mora biti delavcu dostopna. Redna prekinitev pogodbe o zaposlitvi mogoča zgolj v celoti. Prav tako mora biti redna odpoved izražena v pisni obliki. Zakon nadalje zahteva, da delodajalec za prekinitev pogodbe o zaposlitvi navede razlog v pisni obliki ter delavca pisno obvesti o pravnem varstvu ter o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Delavec mora biti o tem tudi seznanjen z obveznostjo prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Za prekinitev prekinitev pogodbe o zaposlitvi s strani delavca obstaja možnost redne odpovedi brez obrazložitve. Izredna in redna odpoved pogodbe o zaposlitvi povračilnih ukrepov in diskriminacije je neveljavna. Prav tako je neveljavna redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, podana zaradi grožnje ali prevare s strani delodajalca ali v zmoti delavca. Pri redni odpovedi je dokazno breme na strani stranke, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Preden se odloči uresničiti redno prekinitev pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje v dveh mesecih od ugotovitve kršitve ter najkasneje v pol leta od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti ter možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila. Izjeme obstajajo v primerih, ko kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugačno ravnanje, vsekakor pa ne dlje kot v štiriindvajsetih mesecih. Opozorilo v pisni obliki se lahko pošlje tudi po elektronski pošti na elektronski naslov delavca, ki ga omogoča ter uporabo nalaga delodajalec. Delodajalec mora predno uresniči redno prekinitev pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ali razloga nesposobnosti delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma z očitanim razlogom nesposobnosti. Poleg tega mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor v razumnem roku. Za razumni rok se smatra časovni termin, ki ni krajši od treh delovnih dni. Izjeme veljajo v primeru, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoča. Seznanitev delavca lahko poteka na klasičen način oziroma preko klasične pošte ali preko elektronske poštev. Elektronski naslov mora zagotavljati delavec oziroma mora uporabo elektronskega naslova nalagati delodajalec. Zagovor lahko poteka v prisotnosti predstavnika sindikata ali druge, s strani delodajalca pooblaščena oseba. Sindikat katerega član je delavec, mora delodajalec predno se odloči za redno ali izredno prekinitev pogodbe o zaposlitvi obvestiti, če delavec tako zahteva. Na zahtevo delavca mora o odpovedi na zahtevo delavca obvestiti tudi delavskega zaupnika ali svet delavcev. V roku šestih dni lahko svet delavcev, delavski zaupnik ali sindikat poda svoje mnenje. Če to ni storjeno, se razume da svet delavcev, sindikat ali delavski zaupnik odpovedi ne nasprotuje. V primeru izraženega negativnega mnenja mora delavski svet, sindikat ali svet delavcev podati tudi utemeljene razloge v pisni obrazložitvi. Delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi ne glede na negativno mnenje sveta delavca, delavskega zaupnika ali sindikata. Praviloma mora biti redna ali izredna prekinitev pogodbe o zaposlitvi vročena osebno v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu. Odpoved pogodbe o zaposlitvi mora naslovljena pogodbena stranka v primeru izročanja v prostorih delodajalca, prevzeti. V primeru, da odpovedi ne prevzame, se šteje za opravljeno vročitev. Dokazno breme za vročitve odpovedi o zaposlitvi oziroma odklonitev vročitve pogodbe o zaposlitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi s priporočeno pošiljko s povratnico se opravi na naslov prebivališča, ki je določen v pogodbi o zaposlitvi. Izjema je primer, ko je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov. Ko je odpoved pogodbe o zaposlitvi s priporočeno pošiljko s povratnico namenjena delodajalcu, se jo naslovi na sedež delodajalca. Ta je določen v pogodbi o zaposlitvi. V primeru, da delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji se odpoved pogodbe o zaposlitvi v zaprti ovojnici nabije na oglasno mesto. To mesto mora biti na sedežu delodajalca ter dostopno delavcu. Po preteku osmih dni, se smatra, da je bila vročitev opravljena.
V primeru, da delodajalec ni znan je prekinitev pogodbe o zaposlitvi opravljena oziroma vročena, ko delavec odpoved pogodbe o zaposlitvi s priporočeno pošiljko s povratnico vroči inšpektoratu za delo.