Mariborsko Pohorje, štajersko smučišče
Mariborsko Pohorje in štajerska prestolnica z okolico sta odličen počitniški cilj.
Mariborsko Pohorje je del predalpskega hribovja v severovzhodni Sloveniji. Predalpsko hribovje je večinoma poraščeno z iglastim gozdom, obsega pa območje med Dravo, Dravsko-Ptujskim poljem, Dravogradom ter Slovenj Gradcem. Štajerska prestolnica in Mariborsko Pohorje predstavljata njegov vzhodni del, med smučarji je cenjena mariborska strmina. Na njej so se kalili številni smučarski asi, na njegovem pobočju pa potekajo tudi tekme svetovnega ranga. Mariborsko Pohorje skupaj z preostalim delom na severu, zahodu in jugu, predstavlja planotast svet s številnim barji. Najvišji vrhovi segajo preko tisoč petsto metrov. Delovanje narave je bilo na tem delu sveta pestro, tektonska zasnova je vidna v Ribniško-lovrenškem podolju. Svoj čas je na tem območju bilo Panonsko morje. Južni in jugovzhodni del je zaradi sončnim žarkom naklonjenim pobočji, ustreznih nadmorskih višin in strmosti pobočja že dolgo znan po odličnih pogojih za vinogradništvo in sadjarstvo. Maribor in Mariborsko Pohorje sta del okolja z izjemnimi turizmu in športu naklonjenimi danosti. Posebnost mesta ob Dravi je sobivanje z smučiščem, ki se nahaja v njegovi bližini. Maribor leži na nadmorski višini dvesto devetinšestdeset metrov, ter ima ugodne klimatske razmere za tako zimski kot letni turizem. Ponaša se s povprečno letno temperaturo devet stopinj, najnižja mesečna povprečna temperatura je v januarju ter znaša minus dve stopinji Celzija, najvišja pa v juliju ko znaša preko dvajset stopinj Celzija. Zime so precej mrzle, poletja vroča, jeseni tople, pomladi pa zgodnje. Kar je ugodno za turizem na širšem območju Pohorja, znana so zimsko športna rekreacijska središča Bolfenk, Bellevue, Areh, Trije Kralji, Ribniška koča, Kope in Rogla . Pozimi proge z navdušenjem uporabljajo smučarji, ki smučajo na naravno zasneženih predelih kot tudi predelih z umetnim snegom. Mariborsko Pohorje ima dolgo in bogato zgodovino rekreacije v naravi. Ljudje so po napornem delovniku čutili potrebo po gibanju in sprostitvi. To so najprej potešili z pohodniškim turizmom, pozimi so možnosti izkoriščali predvsem turni smučarji. Pohodništvo in smučanje je mogoče zaradi izrednih izletniških in rekreacijskih točk na območju Pohorja za vse generacije. Pozimi je mogoče uživati na smučiščih, tekaških progah, poleti pa so zanimive planinske poti, poti namenjene kolesarjem, področja namenjena padalcem, ljubiteljem konj ter številne druge možnosti. Smučanje na območju Pohorja je del slovenske smučarske tradicije, katero je ob koncu sedemnajstega stoletja opisal Janez Vajkard Valvazor. V njegovem delu zasledimo zapis o bloških smučarjih, ki so po njegovih besedah na dveh spredaj ukrivljenih deskah leteli po pobočju navzdol. Bloke so predstavljale le del slovenske tradicije, podobnih območji v Sloveniji je bilo še veliko. Postopoma se je smučanje iz potrebe prelevilo v tekmovanje. Človek ima tekmovalnost prirojeno, zato ni bilo potrebno dolgo čakati na tekme. Mariborsko Pohorje s tekmovanjem Zlata lisica, je del te tradicije. Na območju Slovenije so se tekmovanja v zimskih športih odvijala že prej, eno prvih tekmovanj v srednji Evropi se je odvijalo že v devetnajstem stoletju. Takrat so tekmovali v smuku ter teku na smučeh, kar je imelo pozitiven vpliv na občutno intenzivnejši razvoj tekmovanj v dvajsetih letih dvajsetega stoletja. Mariborsko Pohorje v tem valu navdušenja ni v ničemer zaostajalo. Najstarejši zapisi o smučarskem dogajanju na njegovem območju segajo v devetdeseta leta devetnajstega stoletja. Takrat so poleg rekreacijskega smučanja nastale tudi resne iniciative organiziranega smučanja. Leta tisoč osemsto triindevetdeset je bila ustanovljena Štajerska smučarska zveza, na začetku dvajsetega stoletja pa še mariborsko zimsko športno združenje. Mariborsko Pohorje je v tistem obdobju premoglo že sankaško progo, nekaj let kasneje pa je bilo prirejeno prvo smučarsko tekmovanje. Razvoj se je nadaljeval z ustanavljanjem številni klubov in organiziranjem številni organiziranih oblik tako rekreacije kot tekmovanja. Iz tega je vzniknila ideja o potrebi po sodobnejšem centru, ki bi omogočal razvoj tako letnega kot zimskega turizma. Začetne ideje ob koncu druge svetovne vojne so prvo uresničitev doživele petdesetih letih minulega stoletja. Leta tisoč devetsto petdeset je začela obratovati sedežnica Habakuk. Kmalu je postalo jasno, da so potrebe po prevozu večjega števila smučarjev in drugih obiskovalcev območja izredno velike. Te potrebe je zadovoljila izgradnja gondolske žičnice od Radvanja na vrh Mariborskega Pohorja. Začela je delovati leta tisoč devetsto sedeminpetdeset, poimenovali so jo Pohorska vzpenjača. Gondolska žičnica je lahko prepeljala veliko število obiskovalcev v kratkem času, kar je potrebe po širitvi povečalo. Postopoma so se z vlečnicami in sedežnicami pobočja razširila od Habakuka do Areha nad Rušami. Danes je Mariborsko Pohorje velik smučarski center z preko dvesto petdeset hektarjih površin za številne zimske športe in aktivnosti. Smučišče se nahaja na robu štajerske prestolnice, kar daje možnosti za odlično prometno povezanost z ostalimi kraji Slovenije in regije. Po sodobnih slovenskih prometnicah je tako možno Mariborsko Pohorje obiskati v dobri uri iz Ljubljane, pot od slovenske obale do smučišča traja dve uri in pol, iz središča dežele cvička pa dve uri vožnje. Vse smučarje pričakujejo urejene proge, na njih jih vozijo sodobne naprave. Na Mariborsko Pohorje jih lahko prepeljejo gondola, tri dvosedežnice, štirisedežnica ter šest sedežnica, na voljo pa so še številne druge naprave. Posebnost smučarskih prog je desetkilometrska možnost nočne smuke, kar je doživetje zase. Skupno Mariborsko Pohorje smučarjem nudi triinštirideset kilometrov prog, ki se nahajajo na višini od tristo petindvajset do tisoč tristo sedemindvajset. Proge so različno dolge, najdaljše so dve lahki tri in pol kilometra dolgi Turistična proga in Areška pot, nekoliko daljša je lahka Glažarska pot dolga. Med daljše proge sodijo še več kot dva kilometra dolga Miranova proga A ter številne več kot kilometer dolge proge lahka Andrejeva proga, srednja proga Mariborski Slalom, težka proga Jonatan, lahka Repova proga, težka Markova proga, lahka Cvirnova proga, Ruški smuk, Mali X 2, ter srednja proga Pisker. Skupno je na voljo triindvajset kilometrov lahkih oziroma modrih prog, trinajst srednje težkih oziroma rdečih prog ter pet kilometrov težkih prog. Na svoj račun pa na bodo prišli le smučarji, saj imajo možnosti rekreacije tudi ljubitelji teka na smučeh in deskarji. Za vse, ki bi radi izpopolnili svoje znanje je na voljo tudi šola smučanja in deskanja. Šola smučanja in deskanja lahko nauči veščin tako najmlajše kot tudi najstarejše rekreacije željne. Možnosti za izjemno lep oddih je več kot dovolj, potrebno jih je zgolj izkoristiti.
poleMariborsko Pohorje je prijetno okolje za zimsko letni turizem.