Hujšanje dobra navada
Hujšanje je dobra navada .
Danes se nam hujšanje zdi sodobno odkritje . Vendar je bilo hujšanje prisotno že v bistveno starejših obdobjih civilizacije. Hujšanje v starejših obdobjih je bilo lahko zavedno ali posledica življenjskih značilnosti. Zavedno hujšanje so poznale nekatere religije že davno. Hujšanje je bilo takrat z vidika sodobnega človeka zelo premišljeno in naravno. Človeške potrebe so med drugim naravnane na letni čas. Posamezni letni časi zahtevajo drugačne prehranjevalne potrebe. Zelo pomembni so prehodi med posameznimi obdobji. Takrat iz ene preidemo v drugo prehranjevalno značilnosti. Hujšanje lahko pri tem zelo koristi, saj omogoča naravno vzpostavitev ravnovesja. Zelo pomembno za dobro hujšanje je zavedanja učinkov na dolgi rok. Hujšanje na kratek rok ni najbolj koristno, izjema so razne zdravstvene in druge zahteve. Za človeka je pomembno, da se zaveda učinkov na dolgi rok. V primeru, da bo izgubil telesno težo v kratkem obdobju, ter se v enko kratkem obdobju ponovno zredil ni ničesar storil. Lahko situacijo in kakovost zdravja le poslabša. Hujšanje mora postati življenjska navada. Pri tem se moramo zavedati, da so rezultati vidni šele čez čas. Zato ne gre obupovati, če rezultati v kratkem času niso vidni. Vidni bodo čez daljše časovno obdobje. Hujšanje je tudi uravnavanje življenjskih navad. Človek se v življenju naveže na mnoge navade, ki niso najbolj koristne. Hrana je ena od razvad, v primeru, da ni primerno zaužita. Neprimernost zaužitja hrane se lahko odraža v času, količini, sestavi in drugih značilnostih. Čas prehranjevanja mora biti v ravnovesju s človeškimi potrebami. Običajno največ energijskih snovi človeško telo zahteva ob fizičnih aktivnostih. Pred njim moramo telesu zagotoviti dovolj energijskih snovi. Na drugi strani je prehrana pred počitkom bistveno drugačna. Človeško telo se bo dobro odpočilo, če nima izrazitih prehranskih aktivnosti.
Hujšanje mora postati vseživljenjski proces, če hočemo imeti dobre učinke v našem življenju trajno prisotne.